Bodimo za trenutek resnično realistični in se pogovorimo o tem, koliko smo ženske res prisiljene v skrb za svoj videz. Deset let nazaj, ko sem bila v srednji šoli, je bilo to, da si si populil obrvi, še vedno samo opcija (morda pa se motim in zato do 18. leta nisem imela fanta. Hm). Glede na današnje 15-letnice se mi dozdeva, da sploh ne prideš v konkurenco, če se zjutraj ne naličiš. Ampak to tako, full-on, s senčenjem, highlightanjem in vsemi ostalimi tehnikami, ki jih poznam samo po imenu. Pač nimaš možnosti. Brez mejkapa v srednji šoli? Ja, lahko greš morda za nuno, če se ti posreči.

Obrvi sem si prvič populila za poroko. Svojo lastno.

V 25. letu starosti sem spoznala, kakšen fantastičen učinek imajo na moj zaspani pogled klešče za trepalnice. Nekega jutra sem si v grozljivi nesreči s taistim orodjem polovico trepalnic na enem očesu izpulila. Od takrat ga uporabljam samo občasno.

Res me zanima, ali je bolj običajno, da vsakič, ko se zjutraj oblačiš, preveriš svoje noge in si rečeš »Ja, to bi še šlo skozi, ampak zvečer bom pa morala že malo pokositi« ali je bolj običajno, da enkrat v sredo zvečer (zjutraj ne, ker je, no, jutro) slučajno opaziš svoje noge in si rečeš »Ups. Hm. No, saj morda ni prevroče za dolge hlače.«

Jaz sem zagotovo v drugi kategoriji. In ker se o tem preveč ne pogovarjamo, bi rada vedela, kje sem na urejenostni premici. Ali sem zaradi tega ostudno nemarna, ali sem pač samo povprečna ženska, ki mora v poplavi obveznosti in “obveznosti” imeti opomnik že za to, da mora kdaj pa kdaj skozi dan spiti kozarec vode, kaj šele, da bi se imela energijo pogledati v ogledalo?

Zima je in koža nam poka od mraza, zato jo spravimo pod tisoče plasti sintetičnih materialov. Tako so vse naše dlake, celulit, strije in viseča koža na nadlakteh varno spravljeni pred pogledi in nihče, razen nas samih in morda še ene osebe, ki vas včasih vidi gole, ne ve, da obstajajo.

Če ste morda pomislili “Na, NezaslišAna se spreminja v beauty blogerko, brezveze” naj vam povem o tem, kako sem bila celo zimo čisto zadovoljna z “naravnim” videzom svojih nog. Nakar sem imela včeraj preveč časa in se jih odločila korenito (ahahaha) razdlačiti. Zdaj. Ko je zunaj -15°C.

In si moram pod kavbojke obleči termo dokolenke in je spet vseeno, kakšne noge imam.

Obožujem poletje in veliko bolj srečna bom, ko bomo začeli nositi kratke rokave, ampak poglejmo resnici v oči in si priznajmo, da ima zima vsaj eno dobro lastnost. Ni ti treba biti obseden s svojim telesom. Kot ženska imaš lahko kakšen mesec v letu, ko lahko pogledaš svoje noge in se ne rabiš takoj zgroženo podati v akcijo, ampak si lahko rečeš: “Mnjeeeeeeh … bom jutri. Mogoče.”

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s