Nisem čisto prepričana, ali toliko švicam, ali se zdaj morda že topim.

Upam, da vse tiste »prenosne savne« ipd. ne lažejo in bo z vsem tem potom z mene odtekla tudi vsa »odvečna« maščoba in celulit.

Ajde, saj vem, da ne deluje čisto tako, bi bilo pa res lepo, saj sem kot rezultat neznosnih vremenskih razmer začasno opustila telovadbo. Zadostuje mi, da po 4+ ure na dan v službi tekam, prenašam gajbe in rinem vozičke (Crossfit much?). Aaaaaaampak ker spijem tudi vročini primerno količino pive, se vse nekako pogliha v to smer, da sem smrdljiva, utrujena in tudi nekoliko obložena.

Ni mi mar. Se mi ne da. Svoj celulit in ekstra kožo, ostanek nekih drugih življenjskih obdobij, vtaknem v najkrajše hlače in wave it like you just don’t care.

Razen takrat, ko se mi je zazdelo pametno, da se za pot v Ljubljano na najbolj možno vroč dan oblečem ¾ črne hlače in tako malo bolj fino majico v plasteh. Ne na naramnice. Tako, da ne bom najbolj kmečka oseba v Supernovi. Učinek je bil diametralno nasproten, ker sem proti vsem ostalim ženskam, pametno opravljenim v prosojne poletne oblekice izgledala kot samostanska računovodkinja v srednjih letih na svoj prosti dan. »Nikoli več,« sem si dejala in si na licu mesta kupila najbolj enostavno poletno oblekico, ki jo za protiutež temu potnemu dnevu nosim že tri dni skupaj ves svoj prosti čas. Kar, če dobro pomislim, pomeni, da je enkrat vmes nastopil trenutek, ko bi jo že morala vreči v pralni stroj.

Bom. Takoj jutri.

Kaj pa kaj delamo, drugač?

Mož se uvaja na pot samostojnega podjetnika. Gospa Žena doživlja ob tem strese. Če sem bila še ene pol leta ali manj nazaj zadovoljna z azimutom svojega obstoja, mi zdaj kompas ne dela in ne vem, kam me nosi. Otroci so razdraženi, ker je zunaj 32 stopinj, v hiši pa 28. Otrok ml. se je (po mojem iz strahu, da se mu ne bi skuhala rit), odločil, da se več ne gre tega pleničkanja in smo po petih letih prvič brezplenična hiša, kar se mi precej dopade. Manj se pere belega perila. Toaletni papir teče v potokih. Več se pere pisanega perila, ker ati rihta otroke za v vrtec. Iz mlade mame dolgih las sem prešla na mlado mamo srednje dolgih las (vmes sem bila, kot že omenjeno, za kratek čas računovodkinja v srednjih letih na svoj prosti dan srednje dolgih las), pred nekaj dnevi pa sem zaključila, da mi tega ne da več, nalepila prešvicano rit na frizerski stol in ukazala frizerki, naj me pokosi še za nadaljnjih 10-15 cm, pri čemer je doživljala strese ona, ampak odlično opravila svoje delo.

Nadalje kar se tiče razvojnih mejnikov, sem se na še posebej idiotsko vroč in utrujen dan, ko sta se otroka stotriindvajsetič stepla, odločila, da ne rabim biti tista, ki bi doma pleničke prala in milo se jokala (ker jih ni več treba), ju popokala v avto in odpeljala kopat. Sama oba. Tega si do sedaj nisem upala, ker sta bila še lani poleti oba še nekoliko begosumna, jaz pa imam na zalogi samo en par nog.

Tako. Učinek vročine poganja stvari. Pri nas doma ni nič drugače.