Dobrodošli pri NezaslišAni doma! Vstopite in se razglejte! Imamo jutranjo meglo, ki se iz dneva v dan podaljšuje. Trenutno zna vztrajati tudi do ene ure popoldne. Če misliš, da boš danes sušila cunje v hiši, ker je napovedano jasno vreme, no, razmisli še enkrat.

Imamo počutje, usklajeno s podaljšano meglo. Tisto, ko te malo špika vsepovsod, v notranjosti nosu in njegovi neposredni okolici pa čutiš spremembe, ki lahko pomenijo samo začetek zoprnega prehlada. Takšnega, ko sam veš, da bi bilo najbolje ležati, delati nič in naročiti nekomu, ki se mu dovolj smiliš, naj ti našraufa malo limone za v čaj. In po drugi strani ni dovolj dramatičen (ali pa si ga jaz ne znam narediti takega), da bi mi kdo na ta račun prihranil kakšno delo pri hiši.

Tako imam na nosu eterično olje prestižne blagovne znamke, na katero prisegajo trume mamic, da bo kaj pomagalo (in to hitro, prosim), na nogah imam t.i. konjsko mast, ker sem v zadnjem tednu postala ostarela, in vztrajno ne reagiram na vse znake, ki nakazujejo, da mi bo v bližnji prihodnosti nenormalno zaštekal križ. Meni, ki sem bila prepričana, da se mi to ne more zgoditi, saj vendar redno telovadim (aja, čak malo,  nazadnje sem redno telovadila verjetno enkrat marca, preden je vreme zakuhalo) in v službi težke predmete dvigujem pravilno (ekhm, no, najbrž). Težke predmete in otroke doma prav tako (khm khm).

Ko ste že tu, si oglejte še kup neznancev v delavskih oblačilih, ki se po deset ur na dan nahajajo pred tem ali onim oknom. (Zdaj pa sploh ne morem doma telovaditi. Bi se komu kaj zgodilo. Lahko pa brišem tla večkrat na dan. Aja, zato križ?)

Ustavite se v kopalnici, ki ni v funkciji, ker smo “majstrom” (kar je beseda meseca obeh Otrok, lahko tudi v variaciji “majstr barajstr!”) zaukazali, naj iz nje izštemajo veliko kopalno kad, da jo bomo nadomestili s čim bolj funkcionalnim.

Otroci čutijo mojo živčnost (najbrž, ker se ne dovolj trudim, da bi jo skrila) in so tudi oni živčni. Zdaj en, zdaj drugi jamrata o bolečinah v glavi, nogah, trebuščku, vratu in tako naprej. Da ne govorimo o sluzi, ki se tako ali drugače sprošča iz njunih dihal in redno obriše v mojo majico (Otrok ml.). Jaz glumim čarovnico in si govorim, da ju bom pozdravila z eteričnimi olji, maham tako ali drugače s temi tremi, ki jih sploh imam in nimam pojma, kaj delam. Kaj češ. Tudi mame rabijo svoje igrače.

Čez dan še malo glumim čarovnico in jem na domačem pultu vzgojene kalčke na solato. Zvečer pridem iz službe in se mi več ne da polnovredno bivati ter jem prešan špeh. Ko pospravim otroke spat, gledam najstniške nanizanke iz enostavnejših časov, ko mladostnikom še ni bilo treba amputirati pametnih naprav iz rok. V kozarcu imam pivo in v modrcu drobtine čipsa.

Nikoli se nisem hotela pretvarjati, da sem popolna sonaravna mama, ki res ve, kaj dela in je gonilo napredka v mamskih zadevah. Razen včasih sama pred sabo. Do večera.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s